Nekateri ljudje mislijo, da je edini namen šole in izobraževanja otrok to, da jih na pamet naučimo nekaj podatkov, ki jih bodo nato morali vedeti celo življenje, drugače se ne bodo znašli v svetu, vendar celotna zgodovina šolanja kaže na to, da se gre tukaj za nekaj veliko večjega kot je to, ali naš otrok pozna poštevanko in kdaj je kakšen pesnik bil rojen. Celostni razvoj otroških možganov, ki ga zagotavljajo predvsem centri, ki se ukvarjajo z izven šolskim programom šolanja je namenjen temu, da si ne bi otroci samo memorizirali podatkov, ampak da bi jih znali tudi drugače uporabljati v svojem vsakodnevnem življenju, ne toliko sama dejstva, kot načine kako so si jih zapomnili in kako se umestijo v večjo sliko.

Če skrbimo za celostni razvoj otroških možganov bomo hitreje videli razvoj tako socialnih veščin kot tudi veščin razmišljanja izven okvirjev, samostojnega spopadanja s problemi in veliko zmožnostjo reševanja nalog, ki so lahko ali vsakodnevne in potrebujejo ročne spretnosti ali nalog, ki zahtevajo to, da naš otrok nekoliko razmisli o samemu problemu ter o posledicah in razlogih za neka dejanja.

Otroci se lahko teh veščin naučijo tako, da jih vpišemo v program, kjer se izvaja možganska telovadba

Vaje, ki jih otroci izvajajo niso zapletene in niso predstavljene kot delo, kot na primer v klasičnih šolah, vendar so prilagojene temu, da jih bodo otroci izvajali relativno samostojno oziroma vsaj tako, da se bodo sami odločili za to, da se jih bodo lotili, saj bodo zakrite z igro. Možganska telovadba, vaje ali naloge, so oblikovani tako ,da otroka pritegnejo in so prilagojene za njega v tem smislu, da upoštevajo to, kako si otrok najbolje kaj zapomni, saj je le na ta način lahko učinkovita izvajana možganska telovadba. Vaje, ki se ne prekrivajo popolnoma z načinom, kako otrok najlažje dojema stvari pa služijo odkrivanju delovanja možganov.